Računalnik – najboljši poslovni prijatelj

Živimo v času, ki ga je zaznamovala računalniška revolucija. Pred dobrim desetletjem si lahko na prste preštel vse uporabnike PC-jev. Ta trend se je korenito spremenil in dandanes lahko zatrdimo, da je računalnik postal nepogrešljiv vsakdanji pripomoček, predvsem nepogrešljiv za poslovneže. Svetovni splet je postal središče komuniciranja, zabave in sodobnega poslovanja. Računalniške »recepte« je z nami delil pionir slovenskega interneta in vodja superračunalniškega centra na Inštitutu Jožef Štefan, mag. Mišo Alkalaj.

M.D.: Računalniki so »hitro pokvarljivo blago«, saj zaradi hitrega razvoja tehnologije hitro zastarajo. Kaj bi svetovali podjetjem, ki se odločajo za nakup računalniške opreme? Kaj naj jih vodi pri odločitvi?
Mišo Alkalaj : »Današnji računalniki so v resnici presenetljivo vzdržljivi, dejansko ‘zastara’ programska oprema, predvsem Microsoftova. Vsaka nova izvedenka Oken zahteva več diskovnega prostora, več pomnilnika, močnejši procesor, pri tem pa pravzaprav ne nudi nobenih zares koristnih novosti. Če hočemo na naš računalnik naložiti kak novi program ali celo komunicirati z drugimi, moramo namestiti najnovejša Okna – in zato seveda tudi kupiti nov, zmogljivejši računalnik, pa čeprav stari še brezhibno deluje. Velja si samo ogledati specifikacije za nove Windows Vista – http://arstechnica.com/news.ars/post/20060614-7060.html . Iz te pasti se je zelo težko izviti.«

M.D.: Kaj torej svetujete podjetjem, ki kupujejo nove računalnike, na kaj na bodo pozorni?
Mišo Alkalaj: »Podjetja, ki hočejo pri računalništvu kaj prihraniti, naj predvsem ne premišljajo o nakupu opreme – premišljajo naj o nabavi računalniške podpore, torej kakšne informacije in obdelave zares potrebujejo. Kdor si lahko privošči vzpostavitev informacijskega sistema ‘od nič’, bo dolgoročno prišel ceneje skozi, če bo že v začetku zahteval informacijsko okolje na osnovi odprtokodnega operacijskega sistema ter programja, in prenosljive, od posameznih proizvajalcev neodvisne (»vendor independent«) rešitve. Predvsem pa naj kupci ne nasedajo prodajalcem, ki jih vsako leto prepričujejo, da potrebujejo sodobnejši sistem: dokler strojna oprema deluje in daje informacijski sistem take podatke, kot jih za vodenje podjetja potrebujemo, je zadosten; redno ‘posodabljanje’ informacijskega sistema je dejansko dražje kot občasna nabava novega.«

M.D.: Kaj je bolje – prenosni ali namizni računalniki? Kaj se bolj splača? Prednosti, slabosti za podjetja, za posameznike, poslovneže?
Mišo Alkalaj: »’Namizni’ računalnik ima tipično večje ohišje z zmogljivejšimi ventilatorji, torej manj problemov s hlajenjem; vanj lahko vgradimo hitrejše in zmogljivejše diske, več pomnilnika … In še precej cenejši je od enako kakovostnega prenosnika. Ampak žal je v današnjem svetu potreba ali moda, da nosi poslovnež ves svoj informacijski sistem s seboj – in potem je prenosnik žal draga, a neizogibna rešitev. No, pa še statusni simbol je.«

M.D.: Virusi in vdori v sisteme lahko povzročijo ogromno škodo. Nedolgo tega so tudi po Sloveniji »strupeni črvi« vdirali v računalnike in razžrli vsebino. Kako se zaščititi?
Mišo Alkalaj: »Dobra zaščita je kontinuiran proces, ki si ga majhna podjetja ne morejo privoščiti. Zahteva precej strojne in programske opreme, predvsem pa namenske strokovnjake, ki se ukvarjajo le z varnostjo. Za manjše uporabnike bi morali varnost zagotoviti ponudniki internetnih priključkov, a žal se ne trudijo preveč: ‘gole’ usluge se še preveč dobro prodajajo, združevanje internetnih ponudnikov pa ustvarja monopole, ki se jim ni treba truditi s kakovostnejšim servisom.«

M.D.: Kakšni so trendi za prihodnost? Kakšne računalnike lahko pričakujemo v naslednjih petih, desetih letih?
Mišo Alkalaj: »Nekatere analize kažejo, da se računalniška industrija sooča s podobnimi problemi kot proizvajalci in ponudniki mobilne telefonije. V popularnih revijah in na sejmih telekomunikacijske opreme vidimo vedno nove telefone z vse več funkcijami, s fotoaparatom, televizorjem, predvajalnikom MP3, z avtomatom za kavo …; a hkrati ankete kažejo, da si želi večina uporabnikov manj funkcij – da si želijo le večji telefon z večjimi, dobro berljivimi tipkami in daljšo življenjsko dobo. Zaenkrat industriji z veliko vsiljive reklame še uspeva prodajati vedno bolj zapletene naprave, predvsem zaradi prestiža. Pri računalnikih je podobno, samo da ‘potrebo’ po večjih zmogljivostih vsiljujejo predvsem operacijski sistemi in igrice. Dejansko gre za konflikt med željo proizvajalcev, ki bi nam čim pogosteje prodali nov računalnik ali mobilni telefon, in realnimi potrebami uporabnikov, ki bi jim bolj koristil vzdržljiv računalnik (ter enostavnejši ‘mobi’) in stabilnejše programje.«

M.D.: In kdo, menite, bo zmagal?
Mišo Alkalaj: »Jaz si v tej vojni ne bi upal napovedati, kdo bo zmagal. A če bi slučajno zmagala pamet, bi prevladali računalniki (in mobilni telefoni) po načelu ‘manj je več’. V tej smeri bi morali pričakovati nove semantične tehnologije (pri katerih še ni povsem jasno, kako naj bi bile implementirane), boljšo vizualizacijo in večjo mobilnost uporabnika (ne le v smislu brezžičnih priključkov).«

M.D.: Kakšen razvoj interneta pričakujete v naslednjih letih?
Mišo Alkalaj: »Poglavitno vprašanje razvoja interneta v naslednjih 5 – 10 letih ni, koliko bo uporabnikov, kakšne prenosne hitrosti bo omogočal ali kakšni servisi bodo na razpolago. Kritično vprašanje je, v kolikšni meri si bodo uspeli državni organi prisvojiti nadzor nad internetom in v kolikšni meri se bo ‘sprivatiziral’ v roke nekaj nadnacionalnih korporacij. Najbolj zanimive tehnologije – in tudi najbolj ključne za bodočnost interneta – so zato tiste, ki zagotavljajo več zasebnosti in otežujejo vsiljivo komercializacijo.«

M.D.:V kakšnem času lahko pričakujemo pokritost Slovenije z brezžičnim internetom?
Mišo Alkalaj: »Zakaj bi pa to sploh hoteli početi? Da bodo preprodajalci računalniške opreme več zaslužili? Brezžični mrežni dostop nedvomno ima svoje aplikacije v specifičnih okoljih, ni pa nadomestek za dober kabelski priključek: dostop je počasnejši od optičnega, varnostni problemi so za nekaj redov velikosti hujši, nobene uporabne prednosti ne prinaša – samo modernejši je, kar koli že to pomeni. Jaz bi si raje želel, da bi vzpostavili državno infrastrukturo optike, ki bi brezplačno privedla širokopasovni dostop v vsako stanovanje – to bi zares spodbudilo razvoj domačih servisov in tehnologij.«

M.D.: Kaj pa mislite o karieri računalničarjev pri nas in v tujini? Kje je več možnosti in ali vidite, da je študij na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo pametna naložba?
Mišo Alkalaj: »Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo se je preoblikovala v dve: za elektrotehniko ter računalništvo in informatiko. Ne vem kaj dosti o kakovosti študija na Fakulteti za računalništvo in informatiko, moram pa priznati, da skorajda ne poznam vrhunskega računalniškega strokovnjaka, ki bi svoje sposobnosti pridobil na FRI. Računalništvo se razvija z norim tempom in kdor hoče biti na vrhu, se mora stalno izobraževati sam, predvsem pa delati v panogi, na tehnološko zahtevnih projektih. Nedvomno pa bo informatika vsaj še naslednjih 10 – 20 let deficitarna panoga in dobrim računalnikarjem ne bo težko najti službe.«

Misel mag. Alkalaja:

“Nedvomno bo informatika vsaj še naslednjih 10 do 20 let deficitarna panoga in dobrim računalnikarjem ne bo težko najti službe.”