Srbija želi svetu sporočiti, da je z različnimi reformami v političnem in gospodarskem okolju vzpostavila normalne pogoje za poslovanje. Tako makro- kot tudi mikroekonomski kazalci se v Srbiji izboljšujejo, zato je v želji, da bi vzpodbudila kar največ tujih neposrednih naložb v svoje gospodarstvo, začela izvajati udaren pohod po Evropi in ZDA, kjer poskuša z okroglimi mizami, s predstavitvami in seminarji privabiti tuje investitorje. Ustavili so se tudi v Ljubljani.
Srbija leži vzdolž vseh večjih transportnih poti (zračnih, železniških, cestnih in vodnih) med Evropsko unijo, preostalimi južnimi državami in Srednjim vzhodom. Kot most med različnimi deli sveta je njena geostrateška pozicija za investitorje zelo ugodna. Če k temu prištejemo še izboljšanje stanja v gospodarstvu ter njegovo visoko rast, odpiranje vrat tujim investicijam in poenostavljanje poslovnih operacij, postane Srbija za tuja podjetja privlačnejša kot kdaj koli prej. Financial Times je v natečaju »Evropska mesta in regije prihodnosti 2006/07« izbral prav Beograd za najboljšo investicijsko priložnost Južne Evrope.
Osnovni makroekonomski kazalci obetajo dobro priložnost
Rast bruto domačega proizvoda (BDP) je v Srbiji dosegla svoj višek leta 2004, ko so zabeležili 9,3% rast in se s tem uvrstili med najbolj dinamična gospodarstva v Evropi. Zaradi številnih izvedenih reform in privabljanja tujih investicij v Srbijo je bila tudi v letu 2005 rast visoka, in sicer 6,5% (BDP per capita v USD 3.183), za letos pa načrtujejo 5% rast. Medtem ko je bila v Srbiji rast BDP v letu 2005 6,5 odstotna, je bila, za primerjavo, v istem letu na Hrvaškem le 3,6 odstotna rast. Inflacija je bila v letu 2005 v Srbiji precej visoka, t.j. 17,7%, za leto 2006 pa načrtujejo 9,3% stopnjo inflacije, kar naj bi dosegli z aktivno gospodarsko politiko. Srbska valuta (srbski dinar) je od leta 2002 mednarodno priznana in konvertibilna valuta; vendar nasproti evru še vedno precej nestabilna. Srbi se radi pohvalijo s stroškovno učinkovito delovno silo, ki ima veliko izkušenj v inženiringu, projektnem menedžmentu, mednarodnih operacijah in izvozno orientirani produkciji ter z ugodno davčno politiko. Davek na dobiček je eden najnižjih v Evropi in znaša 10%, zelo nizki so tudi davki na plače, prispevki za socialno varnost in davek na dodano vrednost.
Neposredne tuje naložbe rastejo
V zadnjih petih letih Srbija ni le izboljšala stanja v makroekonomskem okolju, ampak je veliko naredila tudi na izboljševanju zakonodaje in davčnih priložnosti za tuje neposredne investicije. Z reformami, kot so privatizacija, liberalizacija trgovanja in institucionalni razvoj, je Srbija spodbudila tudi rast podjetij in izboljšala možnosti za zaposlovanje. Kot rezultat vseh aktivnosti je Srbija v zadnjih petih letih dosegla 4 bilijone USD neposrednih tujih investicij. V letu 2005 je v Srbijo največ investirala Grčija, kar 238 milijonov USD investicij. Na drugem mestu je z 200 milijoni USD investicij Nemčija, na tretjem mestu pa Slovenija s 174 milijoni USD, od česar skoraj polovica pripada našemu proizvajalcu avtomobilskih delov, Cimosu. Sicer pa tudi Mercator ne zaostaja, v letih 2002 – 2005 je dosegel 4. mesto na srbski lestvici vodilnih investitorjev v državo oziroma prvo mesto med slovenskimi podjetji.
Tržne niše
Priložnosti za investitorje ležijo v panogah z majhno konkurenco, na trgih, ki jih je še potrebno ustvariti ter v procesu privatizacije in rekonstrukcije javnega sektorja. »Slovenci niso v nobeni panogi najmočnejši,« je povedal Dmitar Polovina, direktor Slovenskega poslovnega kluba v Srbiji, »zato lahko izkoristijo priložnost tržnih niš v panogah, kot so gradbeništvo in kmetijstvo, ki so trenutno bolj slabo zastopane.« Poleg omenjenih panog vidijo Srbi tržne niše tudi v lahki industriji, na trgu informacijskih tehnologij, avtomobilskih delov, medijev in telekomunikacij, elektronike, financ in bančništva ter v energetskem sektorju.
Postopek ustanovitve podjetja močno skrajšan
Čas za registracijo podjetja so v Srbiji skrajšali z 51 na le 10 dni, za registracijo podjetja pa je odgovorna Serbian Business Registration Agency, ki deluje komaj leto dni in pol (www.apr.sr.gov.yu). Potreben kapital za ustanovitev družbe je v Srbiji veliko nižji kot v Sloveniji. Za primer, zakonsko določen ustanovni kapital družbe d.o.o. znaša v Srbiji 500 EUR (v Sloveniji 7.500 EUR). Popoln seznam zahtevane dokumentacije za registracijo katere koli oblike družbe je na voljo na spletnem naslovu http://www.siepa.org.you.
Organizacije, ki nudijo investitorjem pomoč
Z namenom povezovanja predstavnikov slovenskega gospodarstva ali slovenskih družb s partnerji iz Srbije ter iz drugih mednarodnih družb, ki sodelujejo na trgu Srbije, je bil v Beogradu leta 2002 ustanovljen Slovenski poslovni klub . Klub ima trenutno več kot 250 članov, ki plačujejo za članstvo 300 EUR letne članarine. Klub je izvrstna priložnost za neposredne stike s srbskimi in slovenskimi gospodarstveniki ali državniki, tudi priložnost za lobiranje, in dobra baza podatkov. Vsak član prejema od Predstavništva poslovnega kluba Slovenije mesečna ekonomska poročila, hkrati pa so deležni tudi internetnih ugodnosti, popustov v restavracijah, taksijih in podobno.
Slovensko podjetje si lahko partnerja oziroma pomoč ob vstopu na srbski trg najde tudi v Serbian Investment and Export Promotion Agency (SIEPA), ki je v Srbiji centralna institucija na področju tujih neposrednih naložb. SIEPA pomaga potencialnemu investitorju, od začetka pa vse do konca, z željo, da bi dosegli kar najboljše rezultate.
Potencialni investitor se po pomoč lahko obrne tudi na U.S.Steel Serbia’s Economic Development Centre (EDC), katerega naloga je spodbujanje ugodnega podjetniškega okolja in v Srbijo privabljati nove investitorje. EDC investitorju v Srbiji pomaga vzpostaviti poslovanje, navezati stike s partnerji, zbrati podatke o trgu, analizirati trg, svetuje pri davčni politiki, bančništvu, financah, zakonodaji, registraciji podjetja, pridobivanju kadra ipd.
Ne nazadnje, potencialni investitor ali izvoznik se lahko po pomoč obrne tudi na Novo Ljubljansko banko, d.d., ki ima v Srbiji, upoštevaje 2 banki in 3 finančna podjetja, 7% tržni delež. Po besedah Iztoka Gornika, namestnika direktorja Sektorja za poslovanje s finančnimi institucijami in poslovno koordinacijo pri NLB, je NLB na srbskem trgu Univerzalna banka, kar pomeni, da lahko podjetjem, ki želijo vstopiti na srbski trg, ponudi celovito storitev.
Zavarovanje investicij
Zavarovanje investicij za primere nekomercialnih tveganj, kot so državna vojna, nekonvertibilnost profita in dividend ipd., v Srbiji zagotavljajo nekatera tuja podjetja, med katerimi je tudi Slovenska izvozna družba – SID, d.d.
Dmitar Polovina, direktor Slovenskega poslovnega kluba v Srbiji:»Srbi imamo s slovenskimi investitorji super izkušnje. Še nikoli niso ničesar kupili, nato pa zaprli. Slovenska podjetja čakajo v Srbiji čudovite priložnosti.«
Kdo bo v Srbiji zavaroval vašo investicijo?
Slovenija SID http://www.sid.si
Avstrija OEKB http://www.oekb.at
Belgija ONDD http://www.ondd.be
Kanada EDC http://www.edc.ca
Nemčija PwC/Euler Hermes http://www.agaportal.de
Francija COFACE http://www.coface.com
Italija SACE http://www.isace.it
Japonska NEXI http://www.nexi.go.jp
Koreja KEIC http://www.keic.or.kr
UK ECGD http://www.ecgd.gov.uk
USA OPIC http://www.opic.gov
Svetovna banka MIGA http://www.miga.org
Vir: Investing in Serbia Handbook
Kako uspešno iskati sodelavce? 