Prosta delovna mesta so vaše ogledalo

Prosta delovna mesta izkoristite tako, da boste podjetje predstavili v najboljši luči. Zaposlitveni oglas je vaše ogledalo. Poskrbite, da bodo iskalci zaposlitve v njem videli lepo sliko in ne neki popačen zmazek.

Na objavo prostega delovnega mesta glejte, kot na klasično oglaševanje. Bi v svoj oglas dali »kar nekaj«? Verjetno ne. Vaš marketinški oddelek se vedno potrudi, da od sebe da kvaliteten oglas, ki bo vračal rezultate in upravičil vložek v oglaševanje.

Enako je z objavo zaposlitvenih oglasov. Če boste svoje prosto delovno mesto objavili v katerem izmed (spletnih) medijev, potem boste zato plačali. In če že plačate, potem si zagotovite maksimalen izplen za vašo investicijo. Ne bodite površni, vzemite si dovolj časa in pripravite oglasi, ki bo pritegnil najboljše kandidate.

Vaš oglas ni edino objavljeno prosto delovno mesto. V tekmi za najboljše kandidate tekmujete še z nekaj sto delodajalci. Potruditi se boste morali, da bo vaš oglas izstopal (v pozitivno smer). Posvetujte se z oddelkom za prodajo in marketing. Zagotovo vam bodo natrosili veliko idej, ki jih lahko vkomponirate v vaš zaposlitveni oglas.

Najboljši zaposlitveni portali ponujajo možnost oblikovanih zaposlitvenih oglasov. Izkoristite to možnost, če je le mogoče. V kolikor imate v hiši oblikovalca, potem bo itak pripravil oglas v celostni grafični podobi podjetja, drugače pa imajo zaposlitveni portali zaposlene profesionalne oblikovalce, ki vam bodo pripravili čudovito oblikovanje za vaše prosto delovno mesto. Odvisno od vrste oglasa, ampak oblikovanje je po navadi že v ceni oglasa.

Še bolj kot oblikovanje, pa je pomembno besedilo oglasa. Slabo pripravljena prosta delovna mesta navadno pritegnejo slabše kandidate. To so tisti kandidati, ki jim je praktično vseeno kaj počnejo, pomembno jim je samo, da imajo zaposlitev. Taki kandidati ne bodo dali vsega od sebe, oziroma ne bodo intuziastični glede svojega dela zato tudi ne gre pričakovati kakšnega napredka.

Prosta delovna mesta, ki jasno opisujejo kaj podjetje išče, privabijo točno take kandidate. Ne bojte se, če bo zaradi natančnega opisa nekoliko manj prijavljenih kandidatov, bodo pa vsi zelo ustrezni. In take kandidate hočete in pričakujete. S takimi kandidati gre tudi selekcijski postopek precej hitreje, kar pomeni še dodaten prihranek časa in posledično tudi denarja.

V zaposlitvenem oglasu jasno opredelite glavne delovne naloge. Pripišite kaj vse pričakujete od kandidata, dopišite želeno izobrazbo ali kakšna druga specifična znanja. Ne pozabite pripisati kaj sami ponujate. Ne pozabite – od zaposlitve morata imeti oba korist, tako delodajalec, kot tudi iskalec zaposlitve. Najboljši kandidati so navadno že zaposleni in bodo sredino zamenjali le v primeru, da jim vi ponujate več.

Še enkrat ponavljam – vaše prosto delovno mesto je tudi klasičen oglas. Zato izkoristite objavo oglasa tudi za gradnjo svoje blagovne znamke. Pripišite nekaj stavkov o podjetju nasploh, o podjetju kot dobrem delodajalcu in seveda o lastnih izdelkih in storitvah. Prosto delovno mesto ni samo iskanje kandidata ampak tudi učinkovita metoda za gradnjo blagovne znamke delodajalca.

Torej,ko boste naslednjič objavljali prosto delovno mesto imejte v mislih, da to kar boste predstavili v zaposlitvenem oglasu bo močno vplivalo na število in kvaliteto prijavljenih kandidatov. Zato ga pripravite tako, da bo rezultat oglaševanja tak, kot ste si ga zamislili. Prosto delovno mesto je vaše ogledalo. Naj bo podoba v njem najlepša možna.

Bonton naš vsakdanji na poslovnih zabavah

December je mesec zabav, od sproščenih prijateljskih popivanj do protokolarnih zabav, na katere smo vabljeni in vabimo. Vsakomur je najbrž popolnoma jasno, da obnašanje ob stojnici s kuhanim vinom v družbi prijateljev iz otroštva nikakor ni primerno za zabave na »višjem nivoju«.

Kaj je primerno?
Mnogi smo decembra povabljeni na razne zabave, službene in zasebne. Če gre za formalno zabavo, se moramo zavedati, da marsikaj ni primerno oziroma da so tudi zahteve veliko višje kot pri sproščeni zasebni zabavi. Vsak, ki prejme vabilo, najprej pomisli na garderobo. Če dobimo formalno vabilo, je pogosto tudi napisano, kakšne so zahteve glede oblačenja, torej ali gre za priložnost, ko morajo moški obleči smoking, celo frak, ženske pa večerno toaleto, ali zgolj za »neformalno« druženje. Seveda imajo ženske veliko večjo izbiro pri oblačilih, tako pri dovoljenih barvah kot vzorcih in modelih, a kljub temu je točno določeno, kako daleč lahko grejo v modnih zapovedih. Pri moških je izbira precej omejena, a nikoli ne zgrešijo s kvalitetno in elegantno obleko temne barve. Glede modnih dodatkov vedno velja pravilo »manj je več«, čeprav je decembra marsikaj bolj dovoljeno kot sicer. V ta kontekst spadajo tudi čevlji, plašči, šali, klobuki, rokavice, celo dežniki. Isto pravilo kot pri obleki velja tudi pri vseh naštetih delih garderobe. Predvsem pa: nič od tega ne sme dajati videza obrabljenosti, da ne govorimo o umazaniji in zanemarjenosti. Pričeske, tako moške kot ženske, morajo biti v skladu z obleko in priložnostjo. Samo čisti lasje so lepi, četudi enostavno speti vrh glave.

Kako naprej?
Velikokrat se pojavijo težave pri pozdravljanju, predstavljanju in rokovanju. Zapomnimo si: ne glede na spol, mlajša oseba vedno prva pozdravi starejšo in moški pozdravi žensko. Ko pozdravimo znanca, ki je v družbi oseb, ki jih ne poznamo, pozdravimo tudi njih. Če bi jih ignorirali, bi bilo to izjemno nevljudno. Seveda je še kup zapovedi o pravilnem pozdravljanju, a naj bo to neko osnovno vodilo. Pri pozdravljanju moramo vedeti še, da moški vedno sname klobuk, raznih kap in čepic pa ne, medtem ko se ženska ne odkriva. Rokavice moški pri rokovanju sname. Pri predstavljanju veljajo sledeča pravila: ženski predstavimo moškega, razen če je razlika v letih velika. V tem primeru velja, da mlajšo žensko predstavimo starejšemu moškemu. Pri predstavljanju oseb istega spola velja, da starejši osebi predstavimo mlajšo. V poslovnih stikih predstavljamo po hierarhični lestvici, torej podrejene nadrejenim, nižje uvrščene predstavljamo višje uvrščenim itd. Ne smemo pa pozabiti, da ljudi vedno predstavljamo s polnim imenom in priimkom, ne le z imenom ali vzdevkom. Pa še nekaj, kar na žalost izumira. Moški pri predstavljanju vedno vstane, ženska le, če gre za večje generacijske razlike. In če je gostiteljica. Pri rokovanju naj bo pomembno le to: stisk roke naj bo čvrst in trden. Ne lomite kosti niti ne podajajte roke, ki pušča občutek »mrtve ribe«. Če ne veste, kako se rokujete, preprosto vadite. Nič ni bolj groznega od mlahavega, neprijetnega ne-stiska roke, celo premočan stisk je sprejemljivejši. Pa še nekaj, rokovanje je kratko. Ne napadajte osebe, s katero se rokujete, in ne držite tuje roke v svoji predolgo. Sicer je res še ogromno pravil, a to pride z vajo. Konec koncev lahko opazujemo druge in se iz tega ogromno naučimo.

Darila!!!
Večina ljudi ima rada darila. Za gostiteljico lahko izberemo lep šopek. In četudi bo mogoče dobila še kup le-teh, se le redko katera ženska brani rož. Prinesemo jih lahko s seboj ali pa damo dostaviti pred zabavo. Vedno priložimo vizitko z imenom in vljudnostno zahvalo. Seveda se lahko odločimo tudi za kaj drugega, npr. kvalitetno bonboniero. Za moškega je primerno kvalitetno vino. Seveda moramo pri tem paziti, da ne podarjamo alkohola abstinentu. Če sami prejmemo darilo, se zahvalimo. Primerna je pisna zahvala nekaj dni po zabavi.

Slastno, za prste polizati
Vseh podrobnosti se ne da obdelati tako na hitro, je pa še ena, ki kar kliče po pozornosti. Hranjenje je že zdavnaj nehalo biti zgolj zadovoljevanje fizioloških potreb. Pri hranjenju gre za užitek in druženje. Zadnje čase je tudi pri nas priljubljen način strežbe bife. Poznamo veliko vrst, vedno pa velja pravilo, da se držimo vrstnega reda, tako kot je ponavadi tudi postrežena hrana. Tlačenje vsega hkrati na krožnik res ni potrebno. Jemo tako, kot je logično zaporedje hranjenja. Vsakič vzamemo le nekaj hrane in ne delamo zalog za celo zimo. Prav tako pazimo, da za vsako novo jed vzamemo svež krožnik in pribor. Če nam strežejo, je lažje. Če česa ne jemo, vljudno odklonimo, nikoli pa se glasno ne pritožujemo ali komentiramo ponujene hrane. Četudi so komentarji mišljeni kot kompliment. Mlaskanje, »riganje«, lizanje noža in kar je še podobnega – tega NIKOLI in POD NOBENIMI POGOJI NE SMEMO POČETI. Zobotrebca prav tako ne žvečimo in ne gledamo, kaj vse se je nanj prilepilo. Če se le da, se izognimo uporabi le-tega. In drage dame, četudi v filmih mogoče izgleda zelo seksi, ko si glavna igralka nanaša svežo šminko za mizo, to res ne spada k primernemu obnašanju. Tovrstne lepotne popravke opravimo v toaletnih prostorih. Jedilni pribor je zgodba zase. Že prej omenjena prepoved lizanja noža še vedno velja. A ne gre le za to. Jedilni pribor je nekaj, kar nam pomaga na čim lepši in okolju prijazen način spraviti hrano s krožnika v usta. Torej, nož v desno, vilice v levo, žlica v desno. Jedilni pribor držimo med palcem in kazalcem ter sredincem. Po končani jedi ga poševno položimo na krožnik, na njegovo desno stran.

Pogovor
Pogovor za mizo naj bo prijetno tih. Šepetanje je nevljudno, dretje prav tako. V velikih prostorih – ne glede na to, ali je družba zbrana za eno veliko mizo ali več manjših – preprosto ne moremo vzbujati pozornosti s svojimi glasovnimi sposobnostmi. Čeprav je vaša šala, ki jo želite povedati kolegu, odlična, nikakor ni primerna za celo družbo. Ne tako, da jo na ves glas poveste z enega konca sobe na drugega. Seveda pa to ne velja, če ste gostitelj, ki pove zdravico. Ali gost, ki se zahvali za vabilo. Toda zdravica je kratka in duhovita. In ne spravlja ljudi v zadrego.

»Eks« velja
Žal ne. Kultura pitja, o kateri je dolgo govora v medijih, je dejansko nekultura. Če se želite napiti, to storite v prostem času. Formalne zabave to niso. Pri pitju veljajo določena pravila, tako kot pri vsem. A glavno pravilo je, da ostanete trezni. Četudi ste zanimivi z nekaj alkohola v krvi, pa tako obnašanje ni primerno.

Splošna navodila
Naj vas ne bo strah. Ljudje smo neverjetno prilagodljivi in z malo zdravega razuma lahko hitro usvojimo prav vse veščine. Če ne vemo, kaj naj naredimo, opazujmo druge, vzemimo si trenutek in se naučimo. Pa še nekaj – MANJ JE VEČ velja za skoraj vsako situacijo. Nenazadnje pa je kar precej dobrih knjig, iz katerih se lahko veliko naučimo. Le malo volje in časa je potrebno.

 

Bonitete

Zakon o dohodnini boniteto opredeljuje kot ugodnost v obliki izdelka, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu ožjemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo.

Prejemnik bonitete je lahko tudi oseba, ki za podjetje dela pogodbeno; za prejemnika bonitete pa ne šteje samostojni podjetnik, ki je iz opravljanja svoje dejavnosti deležen določene ugodnosti, ki sicer šteje za boniteto (npr. uporaba osebnega vozila, ki predstavlja osnovno sredstvo dejavnosti, v zasebne namene).

Najpogostejše bonitete
Upravičenost določenega delojemalca do neke bonitete izhaja iz internega akta delodajalca (pravilnika) ali iz posebnega dogovora delojemalca z delodajalcem. Najpogostejše bonitete, ki jih delodajalci nudijo delojemalcem, so možnost uporabe službenega vozila za zasebne namene ter plačilo zavarovalnih premij. Poleg teh Zakon o dohodnini opredeljuje kot bonitete še: nastanitev; nudenje posojila brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne; popust pri prodaji blaga in storitev; izobraževanje delojemalca ali njegovega družinskega člana; darila, ki jih na podlagi ali zaradi zaposlitve delodajalec nudi nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu; pravico delojemalcev do nakupa delnic po znižani vrednosti.

Kako so obdavčene?
Tako kot drugi prejemki iz delovnega razmerja je tudi boniteta obdavčena z dohodnino, od njene vrednosti pa se obračunavajo tudi prispevki za socialno varnost. V ta namen je boniteto, ki je bila delojemalcu nudena v nedenarni obliki, potrebno ovrednotiti. Za določitev vrednosti bonitete se uporablja primerljiva tržna cena prejete ugodnosti; če primerljive tržne cene ni mogoče določiti, pa se vrednost bonitete določi glede na strošek, ki je v zvezi z zagotavljanjem bonitete, nastal delodajalcu. Boniteta, ki se obračuna za posamezni mesec, velja za prejeto hkrati z izplačilom dohodka iz delovnega razmerja za isto obračunsko obdobje.

Veljajo kakšna posebna pravila?
Posebna pravila za določanje vrednosti bonitete veljajo za uporabo službenega vozila za zasebne namene. Boniteta se obračuna za vsak začeti koledarski mesec uporabe v višini 1,5% nabavne vrednosti vozila, pri tem za obračun bonitete zadošča že sama možnost delojemalca, da v določenem koledarskem mesecu uporablja službeno vozilo za zasebne namene ne glede na dejansko število dni uporabe. Vrednost bonitete se lahko pod določenimi pogoji zmanjša oz. poveča. Kot boniteta šteje uporaba osebnega vozila za zasebne namene, ne pa uporaba tovornega vozila ali npr. dvokolesnika. Posebnosti pri vrednotenju bonitete veljajo tudi v primeru nastanitve, za nakup delnic po znižani vrednosti in za posojila brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne.

Kaj niso bonitete?
V skladu z zakonom kot boniteta ne štejejo ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod enakimi pogoji, kot je npr. uporaba prostorov za oddih in rekreacijo ali pogostitve ob praznovanjih. Enako velja za uporabo parkirnega prostora, ki ga delodajalec zagotovi delojemalcu, ob pogoju, da je prostor dovoljeno uporabljati vsem delojemalcem in če delodajalec ne plača najemnine za parkirni prostor, in druge manjše ugodnosti, ki jih delodajalec občasno nudi delojemalcu, če njihova vrednost v mesecu ne presega 13 evrov, ter uporaba računalniške in telekomunikacijske opreme. Izvzeta so tudi darila v vrednosti do 42 evrov, ki jih otroku delojemalca, mlajšemu od 15 let, v mesecu decembru podari delodajalec.

Zdravstveni pregledi in nesreče
Plačila delodajalca za zdravstvene preglede in zavarovanje delojemalcev za primer nesreče pri delu, ki jih je delodajalec dolžan zagotoviti oz. plačati na podlagi zakona in bi opustitev pomenila kršitev zakona in s tem kazensko odgovornost delodajalca ter plačilo delodajalca za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje delojemalcev, ki je v zvezi s poslovanjem delodajalca, ne štejejo za boniteto.

Branding: Koliko je vreden ugled delodajalca?

Pojmu »ugled delodajalca« že nekaj časa veliko pozornosti namenjajo vsi tisti, ki se kakor koli ukvarjajo z organizacijskim razvojem. Veliko se govori o podpornih, »mehkejših« dejavnostih, ki niso neposredno povezane z vsebino osrednjih dejavnosti podjetja, vendar pomembno izboljšujejo njihove rezultate. In kakšno vlogo ima pri tem ugled delodajalca?

Ugled vaše organizacije ni nekaj otipljivega. Prav tako ni nekaj, kar bi bilo neposredno povezano z vašimi izdelki, s storitvami ali z oglaševanjem. Vaš ugled, ki ga uživate v večji ali manjši meri, je nekaj, kar je posredno povezano z vašimi dejavnostmi in storitvami. Je nekaj, kar o vas obstaja »v glavah« vaših zaposlenih, potencialnih kandidatov za zaposlitev pri vas in v širši javnosti.

Kaj pravzaprav ugled sploh je?
Ugled ni le to, kar si o vas mislijo potencialni kandidati – čeprav je to seveda zelo pomembno. Ni le sistem vrednot, prepričanj, navad ipd., ki prevladuje med zaposlenimi v organizacij – čeprav je tudi to pomembno. Vsekakor to niso le razvoj kariere in nagrade, ki jih ponujate – čeprav so tudi te pomembne. Ugled predstavlja kombinacijo vsega naštetega in še več. Vaš ugled sestavlja vse, kar sporočate zaposlenim in javnosti, način, kako to poveste, ter iskrenost, ki stoji za povedanim. Vaš ugled gradi vse, kar kot organizacija storite, kako to storite ter ali se storjeno ujema z obljubami, ki ste jih predhodno dali prav vi sami. Ugled je torej vsota mnenj, ki jih imajo o vas zaposleni, potencialni zaposleni, tudi nekdanji zaposleni ter uporabniki, kupci vaših storitev. Predstavlja stopnjo privlačnosti vaše organizacije, vašo prepoznavnost in sloves v najširši javnosti.

Ugled je vaša moč
Raziskave, opravljene v tujini, kažejo, da velika večina kandidatov (kar 75 odstotkov) kot svojega bodočega delodajalca raje izbere tistega z visokim ugledom kot pa tistega z nizkim. Pa četudi jim uglednejši delodajalec ponudi nekoliko nižje plačilo. Raziskave torej nakazujejo, da kandidati na trgu delovne sile v prvi vrsti »razmišljajo« s srcem in ne toliko s svojo denarnico. Ugled vaše organizacije kot delodajalca je torej ključ do uspeha pri pritegnitvi kakovostnih bodočih sodelavcev, saj s pomočjo svojega ugleda sklepate t.i. psihološko pogodbo s trgom delovne sile. Slednja predstavlja set obljub, ki jih organizacija daje svojim potencialnim sodelavcem. V kolikor se svojih obljub držite in s tem upravičite svoj (visok) ugled, (dobre) kandidate v svojem delovnem okolju tudi zadržite. S kakovostnimi kadri nadalje močno povečate možnosti za uspešno delovanje svoje organizacije. S tem pa je krog sklenjen: ste namreč na odlični poti, da svoj obstoječi ugled tako utrjujete kot tudi nadgrajujete. Tako pa nadalje pritegnete še več zelo dobrih kandidatov …

Vas zanima, kako ugleden delodajalec ste?
Odgovor na to vprašanje lahko dobite s sodelovanjem v raziskavi Mojega dela Najbolj zaželeni delodajalci. S pomočjo te raziskave boste izvedeli, kaj si kandidati želijo slišati, da se bodo raje prijavljali na vaše razpise. Prav tako vam bomo pomagali ugotoviti, kateri so ustrezni kanali za posredovanje tovrstnih informacij najprimernejšim ciljnim skupinam. V raziskavi bomo za vas poiskali psihološko pogodbo, ki jo morate vzdrževati, če se želite uveljaviti kot zanimiv delodajalec v skupini iskalcev zaposlitve, ki je za vas najprivlačnejša. Pregledali bomo vaše trenutno stanje, vašo prepoznavnost in zaželenost med kandidati ter preverili, kakšen profil kandidatov je najprivlačnejši za vaše podjetje. Preverili bomo trenutno stanje vaše blagovne znamke na trgu in vam svetovali, kako komunicirati s trgom dela, da boste pritegnili želeni profil kandidatov.

Kako poteka sodelovanje v raziskavi?
1. Pri predstavniku podjetja Moje delo se dogovorite za predstavitveni sestanek (ali pokličete na 080 13 35).
2. Podjetje Moje delo na reprezentativnem vzorcu iskalcev dela izvede raziskavo na http://www.mojedelo.com.
3. Po zaključku zbiranja podatkov dobite poročilo o trenutnem stanju svoje blagovne znamke delodajalca in analizo trga dela, po zadostnem številu raziskav konkurenčnih podjetij pa še analizo panoge in navodila za prihodnjo (učinkovito) komunikacijo s trgom dela.

Po opravljeni raziskavi Najbolj zaželeni delodajalci prejmete:
– analizo trga dela – kako razmišljajo segmenti trga dela, ki vas najbolj zanimajo (npr. komercialisti ali informatiki);
– trenutno stanje svoje blagovne znamke – kako vas trenutno vidijo iskalci dela, kaj jih pri vas moti, katere segmente trga dela najbolj pritegnete;
– primerjavo s konkurenčnimi podjetji – kako privlačni ste na trgu dela v primerjavi s konkurenti;
– navodila za naprej – kako komunicirati s trgom dela v prihodnje, da boste pritegnili za vas najprimernejše sodelavce oz. sodelavce, ki vas najbolj zanimajo.

CBA Inside: Ustvarimo uspešno podjetje!

Kaj naredi podjetje uspešno? Direktor akademije World Business Academy, James A. Cusumano, to zagotovo ve; iz podjetja z dvema zaposlenima je ustvaril 1700-člansko avanturo, ki je obrnila več kot milijardo dolarjev, obenem pa svet spreminja na bolje. Cusumano, uspešni poslovnež in bivši direktor Research for Exxon, je za ta članek strnil sestavine svojega uspeha na sedem ključnih elementov. Vsak, ki je vodil kakšno podjetje, bo rekel: »Joj, da bi vse to vedel že takrat…!« Verjemite, v tem članku boste dobili neprecenljive informacije za uspešen začetek oz. poslovanje podjetja. Brez katere koli od teh sedmih glavnih sestavin boste skoraj gotovo poslovali manj uspešno.

Nič na svetu se vam ne povrne v tolikšni meri, kot če gradite nekaj novega, nekaj, kar resnično spreminja svet na bolje.

V poznih sedemdesetih sva s partnerjem zapustila udobni, dobro plačani službi pri podjetju Exxon in ustanovila Catalytica Associates, Inc., svetovalno podjetje, specializirano na področju katalitskih tehnologij. Sedež smo imeli v kalifornijskem mestu Palo Alto, v samem središču Silikonske doline, kjer so pozitivne vibracije glede inovacij bankirji, odvetniki, investitorji, drzni kapitalisti in mnogi drugi kar izžarevali. V takšnem ozračju sva zgradila vodilno globalno svetovalno in raziskovalno podjetje. V hipu smo postali profitabilno zasebno-lastniško podjetje z okrog sto zaposlenimi in letnim dohodkom preko 20 milijonov dolarjev. Usmerili smo se v velik, hitro rastoč globalni trg na področju katalizacije. Kot se je izkazalo, so katalizatorji pomemben del moderne industrijske ekonomije s 25-odstotnim deležem svetovnega bruto domačega proizvoda tehnologij, ki zahtevajo proces katalizacije. Katalizacijo lahko najdemo pri proizvodnji goriv, zdravil, prehrambenih izdelkov, plastike, polimerov in mnogih drugih surovin. Katalizacija je klasičen primer nanotehnologije. Molekularne katalizatorje na nanometrskem nivoju smo razvili dolgo pred tem, ko je izraz »nanotehnologija« postal popularen v vsakodnevnih pogovorih na Wall Streetu. Pri definiciji katalizatorja spoznamo bistven del naše zgodbe o uspehu. Katalizator je substanca, ki pospešuje kemijsko reakcijo, ne da bi bila sama podvržena spremembam. Močno selektiven katalizator pod idealnimi pogoji proizvede samo želen produkt. Ta definicija ima pomembne ekonomske in okoljske posledice. Če proizvajamo samo produkte, ki jih želimo, nimamo odpadnih snovi in ne strupenih stranskih produktov. Obenem so energijske zahteve zaradi pospešitve kemijskih reakcij veliko manjše kot pri nekatalitičnih procesih. Posledično imamo manjše proizvodne stroške in hkrati ne onesnažujemo okolja. Na primer, farmacevtska podjetja za proizvodnjo aktivnih sestavin novih zdravil pogosto uporabljajo nekatalitske procese. Takšni procesi pogosto zahtevajo tudi 10 ali več korakov. Četudi ima vsak od teh desetih procesov visok, 90-odstotni izkoristek, je končni izkoristek samo 35-odstoten. To pomeni, da 65 odstotkov dragocene surovine pretvorimo v neželene stranske in pogosto tudi strupene proizvode, ki zahtevajo drage postopke za varno odstranitev in uničenje. Pravilno načrtovan katalizator lahko zmanjša število korakov na samo tri ali štiri. Četudi izkoristek teh novih korakov ni večji od devetdesetih odstotkov, je končni izkoristek okrog 73-odstoten, kar v primerjavi z izkoristkom nekatalitičnega procesa seveda prinaša ogromne cenovne prihranke in pogosto tudi okolju prijazne procese. To pa je natanko, kar smo skozi leta dosegli. Med drugim smo razvili proces za proizvajanje zdravila Pfizer’s Aricept®, ki pomaga pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni.

Kaj in za koga smo delali?
Desetletje smo gradili finančno uspešno in socialno ozaveščeno podjetje. Naše ekipe so delale na več kot 200 projektih za preko 100 podjetij v 25 državah v globalnih podjetjih, kot so Pfizer, Johnson & Johnson, General Electric, Mitsubishi, Elf Aquitaine, Norsk Hydro, Snamprogetti, Exxon, in v mnogih drugih. Tem podjetjem smo prihranili ogromno časa, denarja in okoljskih stroškov, obenem pa postali prepoznavni pri reševanju rastočih industrijskih problemov in tam, kjer so imeli pomembne poslovne sektorje usmerjene v prihodnost. V poznih osemdesetih smo se odločili za spremembo strategije. Da bi izkoristili naše sposobnosti in izkušnje v katalitični znanosti, smo začrtali premik v proizvodnjo. Osredotočili smo se na dva perspektivna tržna sektorja, farmacevtstvo in proizvodnjo energije, za katera smo vedeli, da lahko s prihodom naših tehnoloških know-how veščin veliko pridobita. Da bi uspešno preplavili ta dva trga, smo se razdelili v dve poslovni enoti – Catalytica Energy Systems, Inc. (CESI) in Catalytica Pharmaceuticals, Inc. (CPI). Catalytica je bila eno izmed prvih podjetij, ki so se posluževala koncepta preprečevanja onesnaževanja okolja. CESI je proizvajal katalitske sisteme, ki so omogočali proizvajanje okolju prijazne in cenovno ugodne energije, ali konkretneje, posvečali smo se tehnologijam preprečevanja onesnaževanja okolja z dizelskimi pogoni in turbinam na fosilna goriva, ki so jih uporabljale elektrarne.

Kaj smo razvili in kdaj smo izstopili? 
V podjetju CPI smo velikim farmacevtskim podjetjem, kot je denimo Pfizer, z uporabo varnih surovin pomagali proizvajati cenovno ugodne in okolju prijazne procese. Pod različnimi pogodbami smo proizvedli ogromno število teh zdravil. Da bi pospešili razvoj podjetij CESI in CPI, smo si z velikim tveganjem izposodili 80 milijonov dolarjev kapitala in šli skozi prvo izdajo delnic, kmalu sta ji sledili še dve. CPI je požel ogromno uspeha. Catalytica je postala eno najhitreje rastočih podjetij Silikonske doline. V manj kot petih letih smo iz CPI s tremi zaposlenimi in brez prodaje ustvarili 1700-člansko ekipo z več kot 500 milijoni dolarjev dohodka. Pridobili smo 3 najsodobnejše farmacevtske obrate in dvignili tržno kapitalizacijo podjetja Catalytica na več kot milijardo dolarjev. CPI je proizvajala več kot 50 pomembnih zdravil za mednarodno farmacevtsko skupnost. Na primer za korporacije, kot so GlaxoSmithKlein, Pfizer in Lilly, smo proizvedli večino svetovnih zalog zdravila AZT za zdravljenje AIDS-a, wellbutrin za depresijo, zyban za lažjo opustitev kajenja in mnoga druga. V letu 2002 je naš tekmec DSM Pharmaceuticals iz Nizozemske ponudil posel, ki ga ni bilo mogoče zavrniti. Podjetje Catalytica Pharmaceuticals, Inc. smo prodali za več kot 800 milijonov dolarjev in s tem osrečili veliko naših delničarjev. Catalytica Energy Systems, Inc., še vedno kotira na borzi NASDAQ Exchange.

Ključne zahteve za uspešno podjetje 
V gradnji teh podjetij smo sicer naredili nekaj napak, a na srečo nobena ni bila usodna. Kar pa je najpomembnejše – naučili smo se, kako ustvariti uspešno podjetje. Preprosto je pogledati nazaj in povzeti oz. strniti kriterije za uspeh. Ni jih pa tako preprosto implementirati v praksi. Zanimivo je, da so ti kriteriji, kot izgleda, uspešni prav v vseh kulturnih okoljih. Popolnoma vseeno je, če jih apliciramo v Združenih državah, na Češkem ali v Kitajski. Po mojem mnenju so ključne zahteve za uspešno podjetje naslednje:

1. Ob pravem času najemajmo prave ljudi na pravih položajih – obenem pa čim prej odstranimo tiste, ki delajo napake (čeprav napake delamo vsi).
2. Osredotočajmo se, osredotočajmo se in še enkrat osredotočajmo se!
3. Imejmo zgoden komercialni uspeh, za katerega ni nujno, da je prevelik.
4. Na vodilno pozicijo nastavimo izkušenega vodjo.
5. Usmerimo se v perspektiven trg ali, še bolje, ustvarimo novega.
6. Svojim strankam ponudimo močne in konsistentne podporne zmožnosti.
7. Imejmo načrt, obenem pa bodimo prilagodljivi.

Katere zahteve so najpomembnejše? 
Vsak od sedmih elementov je bistven za uspeh, prvi štirje so še posebej pomembni. Pogosto so ravno ti štirje tisti, ob katerih se opoteka večina podjetij. Najpomembnejši izziv je najemanje pravih ljudi na prava delovna mesta ob pravem času. V začetnih fazah novih podjetij šefi pogosto zaposlujejo prijatelje, sorodnike ali pa takšne, ki v procesu rasti podjetja ne spadajo več vanj. S takšnimi osebami CEO s svojo ekipo pogosto ne obračuna dovolj smelo in jim pomaga najti primernejša in produktivnejša delovna mesta zunaj podjetja. Ob nastanku krize tako nastanejo še večji problemi. Takšne probleme pa je seveda bolje reševati pravočasno kot prepozno. Z osredotočanjem ne moremo pretiravati. Na naši poti se nam pojavljajo številne priložnosti. Z omejenimi viri in strogimi časovnimi omejitvami podjetje ne more slediti in uspeti v vseh. Zato mora menedžment podjetja premišljeno izbirati najboljše priložnosti in v izbrane vložiti vso energijo podjetja. Zgodnji komercialni uspeh prinaša mlademu podjetju velikanske koristi. Če uporabimo analogijo iz baseballa. Bolje je zadeti nekaj »singlov«, kot vlagati vse napore za same »home rune«. Uspešna zgodnja komercializacija prinaša menedžmentu večjo kredibilnost in bolje ovrednoteno podjetje. Uspešno podjetje je za svojo rast prisiljeno zbirati denar. Z večjo kredibilnostjo in boljšo ovrednotenostjo pri vsakem posojilu tvegamo manj. Zahteva po izkušenem in sposobnem liderju je očitna, zanima pa nas, kakšne karakteristike mora imeti človek na takšni poziciji. Po mojem mnenju je pet elementov tistih, ki povezani kreirajo duh in integriteto podjetja – dva najpomembnejša elementa za dolgoročni uspeh poslovanja.

Elementi, ki kreirajo duh in integriteto podjetja. 
1. Nepremagljiva vizija in realistična strategija. Kot prvo, CEO mora aktivno voditi podjetje v implementiranju nepremagljive vizije in realistične strategije ter popolne predanosti vanju.
2. Strast. CEO mora konsistentno demonstrirati strast po sledenju svoje vizije. Nič ne vzpodbudi ljudi bolj, nič ne prodaja izdelkov bolje, nič ne privabi tolikšne pozitivne pozornosti kot čista in nebrzdana strast.
3. Vztrajnost. CEO mora biti odporen, vztrajen in nepopustljiv do napak. Samo spomnimo se ukaza Winstona Churchilla oboroženim Zveznim silam: “Nikoli, nikoli ne obupajte!”
4. Disciplina. Osebna disciplina je ključni atribut vsakega uspešnega voditelja, še posebej če gre za ustvarjanje odličnih povračil investitorjem, delničarjem, zaposlenim, skupnosti in vsemu svetu.
5. Sočutje. Vsi veliki voditelji so bili sočutni. Nekateri bi rekli, da so “za svoje ljudi hodili skozi ogenj”. Verjemite mi, velikokrat bodo soočeni s tem. Res je, da zna biti netivo za ogenj tudi zelo zelo vroče, ampak nič na svetu se vam ne povrne v tolikšni meri, kot če gradite nekaj novega, nekaj, kar resnično spreminja svet na bolje.

O avtorju:
Dr. James A. Cusumano je predsednik akademije Cotrugli Business Academy (CBA), vodilne poslovne šole na Hrvaškem. Je ustanovitelj in upokojeni direktor Catalytica, Inc., javnega podjetja, uspešnega na dveh trgih – farmacevtski proizvodnji in raziskovanju ter proizvajanju čistih energijskih obratov. (Catalytica Energy Systems, Inc. CESI – NASDAQ). Catalytica Pharmaceuticals je v manj kot petih letih iz podjetja s štirimi zaposlenimi in brez prodaje zraslo v podjetje z več kot 1500 zaposlenimi ter skoraj 500 milijoni dohodkov. V letu 2002 je bilo prodano podjetju DSM Pharmaceuticals. Dr. Cusumano je bivši raziskovalni direktor podjetja Exxon. Objavil je številne publikacije in prijavil veliko patentov. Trenutno je podpredsednik akademije World Business Academy. Svoji rezidenci vzdržuje v Kaliforniji in Pragi, kjer z ženo prenavljata grad, namenjen mednarodnemu centru za usposabljanje, ki bo omogočil šolo za razvijanje uma, telesa in duha. Večkrat na leto predava EMBA študentom na akademiji CBA.

Male in velike zasvojenosti uspešnih

Uspešnih in po možnosti bogatih ljudi ne povezujemo z zasvojenostmi. Preprosto je njihova podoba v naših glavah preveč popolna, da bi lahko sprejeli tako misel. Alkoholiki in narkomani so »luzerji«, neki zanemarjeni ljudje, ki se jim v velikem loku izogibamo. Žal pa je resnica precej drugačna.

Ravno tako kot drugi so tudi uspešni lahko zasvojeni. Pa ne zaradi brezupne življenjske situacije ali podobnih socialnih stisk (čeprav tudi tega ne smemo izključiti), temveč preprosto zaradi ritma življenja, ki ga živijo, zahtev družbe do njih in tudi trendov. Vsi se kdaj pa kdaj predamo določeni odvisnosti, le uspešni pa se jim znajo upirati in jih nadzorovati. Pa ne mislim samo poslovno uspešni, temveč uspešni v življenju in obvladovanju samega sebe. Kar je pa prvi korak k uspehu na drugih področjih. Pa si oglejmo te velike in male odvisnosti, ne toliko z zdravstvenega vidika, bolj glede vpliva na kariero in uspeh, ter omejitve, ki jih imajo zaradi tega.

Deloholizem sem dala na prvo mesto, saj hiper uspešni ljudje tudi hiper veliko delajo. Preprosta resnica. Le redkim pade vse v naročje, če pa to hočejo obdržati, morajo delati. Na ta greh gledamo precej prizanesljivo, čeprav zadnje raziskave kažejo precej grozljivo sliko tega sodobnega pojava. Namreč, deloholizem ni tako nedolžen pojav, kot se zdi na prvi pogled. Posledice tega so zelo neprijetne tako za deloholika kot njegovo okolico, predvsem najbližje. Težava je tudi v tem, da pogosto mešamo preobremenjenost in deloholizem. Preobremenjeni ljudje sčasoma »pregorijo«, doživijo hudo stisko, tako psihično kot fizično, deloholiki pa dejansko raje delajo, kot počnejo kar koli drugega. Tako kot pri vsaki drugi zasvojenosti je tudi tukaj pomembno, da se »doze« sčasoma povečujejo, oseba, ki je padla v to stanje, pa se začne oddaljevati od drugih. Deloholiki naj bi bili tudi pretirani perfekcionisti, ki pa niso nujno osredotočeni na svoje rezultate, temveč predvsem na svoj trud. Zdaj pa se pojavi problem. Oseba, ki je sicer odlično delala, dosegala rezultate in bila uspešna, postane deloholik. Od tega trenutka naprej imamo asocialnega sodelavca, ki ni sposoben timskega dela, delegiranja nalog niti realnega pogleda na svoje dosežke. Zato, dragi moji, če ste deloholiki, pozabite na uspeh. Deloholiki naenkrat ne izgledajo take »face« kot prej, ne?

Alkoholizem. Ja, vsi vemo, kaj priporoča minister za zdravje, vemo pa tudi, kakšna je resnica. Ljudje, ki pijejo, so tudi uspešnejši. Kar je logično, saj so družabni. Alkohol pomaga k večji sproščenosti, veselemu razpoloženju, ne nazadnje »rahlo okajeni« lažje sklepamo poznanstva. Uspešni ljudje se držijo tega. Kakor tudi omejitev pri uživanju alkohola. Kajti zelo hitro se iz sproščene, veseljaško razpoložene osebe prelevijo v zamorjene melanholike ali agresivne pretepače. Vsak pameten pivec dobro pozna svojo mejo in je nikoli ne preseže. Ustavi se že daleč pred njo. Tisti, ki se ne ustavijo, pa imajo težave. Najbrž ne prvič, drugič, a zelo kmalu. Vsi poznamo ljudi, ki že navsezgodaj visijo po bifejih in ob kavi naročijo »ta kratkega«, poznamo tudi take, ki imajo prav povsod, kjer se zadržujejo, shranjeno steklenico žganega. Takih pa se zelo kmalu vsi izogibajo, saj postanejo zelo nezanesljivi. Najprej seveda v zasebnem življenju, nato pa še pri delu. Razpoloženje alkoholikov niha glede na količino alkohola v krvi in ob kritično nizkih promilih postanejo živčni, razdražljivi, neznosni. Piti ali ne – to je stvar posameznika. Alkoholizem pa, žal, ni več samo stvar taistega, temveč je problem tudi njegove ožje in širše okolice. To pa je že daleč od uspešnosti.

Kajenje ni več popularno. Pravzaprav je skoraj povsod prepovedano, vsi se zgražajo nad kadilci in imajo kupe pripomb nad njihovim zasmrajevanjem okolja. Za razliko od drugih zasvojenosti pa so kadilci večinoma zelo družabni. Veliko lažje navežejo stik z drugimi, kar je čisto logično. Lažje je reči: »Oprostite, imate ogenj?« Ali pa zadnje čase popularno: »A tudi pri vas ne smete kaditi v pisarnah?« In stik je navezan. Pridejo še drugi in zabava je tu. Tudi s tem, da ko pokadijo cigareto ali dve in sedejo za volan, ne ogrožajo drugih. Je pa tudi res, da brez svoje »doze« postanejo dekoncentrirani in razdražljivi, zato niso najprimernejši za dolge sestanke in seje. Ki pa so del vsakdana uspešnih ljudi. Pa še obleka ne diši najbolje, čeprav neprijeten vonj iz ust prikrijemo s pepermintom. Je pa še ena odvisnost, ki je ne smatramo kot take. Je del družabnega življenja, celo bolj kot alkohol, in del dolgih ur v pisarni.

Kava, dišeča, črna ali bela, je vsako jutro na skoraj vseh mizah. Ob kavi razpravljamo o težavah, se sproščamo, klepetamo, sklepamo posle in prijateljstva. Kofein je dokazano zdrav. Povečuje koncentracijo, ohranja nas budne, polne energije, baje je celo dober pri težavah z dihali in pri astmi. O kavi lahko rečemo samo najboljše. Dokler se ne zgodita dva možna scenarija. Prvi in najhujši je, da kave zmanjka. Odvisneži od kofeina doživljajo celo hude glavobole, koncentracija pade, postanejo zaspani. Drugi scenarij pa je »overdoze«. Tako kot pri vseh predoziranjih je tudi s preveliko količino kofeina. Pojavijo se živčnost, napetost, hiperaktivnost in kar je podobnih nadlog. Kava, čeprav na prvi pogled precej nedolžna zabava, lahko povzroči marsikatero nevšečnost. Za posameznika in okolico. Samo pomislite na sebe ali svojega šefa, ko zmanjka kave. Še hujša slika pa se prikaže pri preveliki količini, ko kot manični skačete okoli in nimate niti sekunde miru. Koncentracija pa je nekje na nivoju kletnih prostorov. Saj nasvetov ne rabite. Pitje kave kot del obreda druženja je krasno, le da ne prestopimo te meje. Žal pa ne poznam nikogar, ki je ne bi. Kot kaže, vse odvisnosti nastajajo zaradi užitka. Užitek je tisti, ki nas zaziblje, da pozabimo. Toda eden od užitkov je izjemno pomemben.

Hrana. Povzroča neverjeten užitek. Seveda dobra. Samo pomislite na svojo najljubšo hrano. Se vam že sline cedijo, ne? Meni tudi. Zame je hrana več kot le zadovoljevanje fizioloških potreb. Hranjenje je obred. Lepo pogrnjena miza, okusna, dišeča, raznobarvna hrana, odlično pripravljena in prijetno postrežena. In za mizo meni najljubši ljudje. Prijetno druženje. Poslovno kosilo, večerja ali samo malica lahko zelo hitro pripeljejo do sklenitve posla, saj sogovorniku podzavestno pošiljamo signale, ki jih nevede povezuje s poslom, ki ga ponujamo. Težava pa je, da mnogi postanejo zasvojeni s hrano. Hrana nam nudi tolažbo tudi, ko smo sami. In ko se ne želimo in ne moremo soočiti s težavami, s katerimi bi se morali. Nekateri posežejo po alkoholu, drugi po zdravilih, nekateri posežejo po drastičnih rešitvah. In čeprav se hrana ne zdi tako zelo nevarna, to lahko postane. Zasvojenost s hrano je ravno tako težavna kot druge. Taki ljudje reagirajo zelo čustveno, sčasoma pa se začnejo zapirati vase, predvsem tisti, ki se zaradi svoje odvisnosti začnejo čezmerno rediti. To pa ni ravno preveč profesionalno niti podobno osebi, ki ima vse niti v rokah. Toda lažje reči kot narediti. Trendi vplivajo na naša življenja. Tako uspešnih kot neuspešnih ljudi. Med seboj se razlikujejo le po količini denarja, ki ga namenijo sledenju trendom.

In trendi tudi narekujejo celo priljubljene »rekreativne droge«. Med te naj bi spadali tudi kokain in marihuana, ob alkoholu, tobaku …, čeprav se pri kokainu vsi ne strinjajo, ali je ali ni. Čeprav droge niso več tabu, bom temu delu namenila najmanj besed, saj se je popolnoma nesprejemljivo »zadeti« in priti na delo ali – še huje – na sestanek in k stranki. Brez moraliziranja in nakladanja, samo če že morate, to delajte v intimi svojega doma in med prijatelji. Posli in tovrstne droge ne gredo skupaj, celo alkohol in tobak sta sprejemljivejša. Če se kdaj spremeni ta pogled, vas obvestim. V celem članku govorimo samo o »grdih« odvisnostih, o takih, ki povzročajo neprijetnosti okolici in zasvojencu, takih, ki smrdijo in so neprijetne. Razen hrane. Zanimiva pa je odvisnost od popolnega videza. Tej vrsti zasvojenosti zadnje čase podlegajo tudi moški, ne le ženske. Čeprav so ljudje, ki dajo veliko na svoj videz, veliko prijetnejši na pogled, ni nujno, da so prijetnejši tudi v družbi. Ves čas paziti na to, kako, koliko in kdaj se nasmehneš, ker to povzroča gube, najbrž ni prijetno. Počasi izgineta spontanost in sproščenost. S takimi ljudmi tudi ni prijetno biti za mizo, ker pazijo na vsako kalorijo, se zmrdujejo nad vsem, kar kolikor toliko izgleda užitno in ima vonj po organskem, jasno pa je, da morajo paziti tudi na nohte, frizure, make-up, obleko. Taki ljudje so pusti in dolgočasni in sami sebi zadostni. Ne priporočam nikomur, da hodi okoli zanemarjen in smrdljiv, z mastnimi lasmi in v umazani obleki, toda tudi tukaj morajo biti meje. Če te meje izginejo – ne glede na to, v katero smer – je uspeh vprašljiv in prej se bo zgodilo, da bo šlo vse navzdol kot obratno.

Popolnost?
Včasih si mislim, da za uspeh moramo biti popolni. Supermeni, brez napak in strasti. Moramo biti popolni, izgledati popolno, se tako obnašati, hkrati pa ne dovoliti, da kar koli vpliva na nas, kot da smo roboti. A žal se to ne da. Smo samo ljudje. Zato sem vedno bolj prepričana, da ni nič narobe, če pijemo kavo in pokadimo kakšno cigareto, spijemo kozarec dobrega vina ob odlični hrani in se trudimo dobro izgledati, tako zjutraj kot zvečer. A samo do meje, ko lahko vse skupaj kontroliramo. Kajti ko nekaj zunanjega prevzame nadzor nad nami, bomo borili svoje bitke znotraj nas samih in ne bomo imeli ne časa ne volje, da bi borili bitke v sejnih sobah in na pogajanjih.

In opozorilo. Najnovejše raziskave kažejo, da je vedno več ljudi odvisnih od zdravega življenja. Tako zelo odvisnih, da vse, kar se jim zdi sumljivo, a priori zavračajo in si ne dovolijo niti trenutka sproščenosti. Ravno sproščenost pa nas naredi zanimive za druge ljudi. Da nam karizmo, s katero lahko dosežemo marsikaj. In ravno to potrebujemo. Dokler se ne zaljubimo v lastno podobo in moč. Krog odvisnosti je sklenjen.

Največji grehi:
– deloholizem
– alkoholizem
– hrana
– kajenje
– kava
– droge
Vedno bolj sem prepričana, da ni nič narobe, če pijemo kavo in pokadimo kakšno cigareto, spijemo kozarec dobrega vina ob odlični hrani in se trudimo dobro izgledati, tako zjutraj kot zvečer.

Oko – žrtev sodobne tehnologije?

Številni strokovnjaki menijo, da negativni ioni, ki jih oddajajo računalniški ekrani, na koži puščajo bledico, vsi pa se strinjajo, da so računalniški ekrani pravi sovražniki naših oči.

O posledicah gledanja v računalniške ekrane ter drobnih pozornostih, ki jih lahko namenite svojim očem, smo se pogovarjali s specialistoma oftamologije, Miriam Zagernik Mihelčič, dr. med., in Francem Šalamunom, dr. med., ter z Dejanom Ruglom iz optike Rugel.

Oči so okno duše – okno v svet, posel in kariero
Težave z vidom se pojavljajo pri ljudeh, ki dalj časa gledajo v ekrane različnih vrst, tudi računalniške. Ti ljudje se pritožujejo nad utrujenimi, rdečimi in pekočimi očmi, nelagodjem med gledanjem, zamegljenim vidom, začasno nezmožnostjo osredotočiti pogled na oddaljene objekte in glavoboli. Človeško oko je sestavljeno tako, da je manj napeto med gledanjem v oddaljene objekte. Da lahko gledamo v objekte bliže očem, se aktivirajo majhne mišice, ki napenjajo očesno lečo. Neprestano gledanje v ekran lahko povzroči redkejše mežikanje, kar pomeni, da je oko podvrženo večjemu izsuševanju (zaradi preredkega obnavljanja vlažnega sloja na površini očesa, ki se dogaja med mežikom) in s tem večji možnosti za infekcijo. Zahtevnejše operacije z očmi, ki zahtevajo napenjanje majhnih mišic v očesu, lahko povzročajo tudi hude glavobole. Če samo pogledamo okoli sebe, vidimo, da nosi vsak tretji očala ali leče. So torej oči res okno duše ali pa smo le pozabili, da so tudi okno v svet?

Število pacientov s težavami zaradi dela na računalniku vse bolj narašča
»Število uporabnikov osebnih računalnikov danes hitro narašča, kljub temu da morajo sodobni monitorji izpolnjevati zelo zahtevne evropske norme, ki dejansko dopuščajo res minimalno sevanje, medtem ko LCD monitorji sploh ne sevajo. Z naraščanjem uporabnikov računalnika pa narašča tudi število pacientov, ki se oglašajo pri nas okulistih zaradi težav, povezanih z delom na računalniku,« pripoveduje specialist okulist Franc Šalamun. »Najpogosteje se pacienti pritožujejo nad naslednjimi simptomi: nelagodje, utrujene pekoče oči, srbenje, občutek suhih oči, rdeče oči, bolečina za očmi in glavoboli.«

Težave imajo tisti, ki prebijejo pred računalnikom 2 ali več ur dnevno
Številni strokovnjaki menijo, da negativni ioni, ki jih oddajajo računalniški ekrani, na koži puščajo bledico, mnogi pa se strinjajo, da so računalniški ekrani pravi sovražniki naših oči.
Sodobno delo v pisarnah oči namreč pogosto preobremenjuje.

Računalniški ekran naj bo kvaliteten
»Odboj svetlobe od gladkih površin (svetlih sten, pohištva) ter od računalniškega ekrana lahko povzroča težave z očmi. Bleščanje lahko omilimo z zaščito na samem ekranu ali pa v obliki očal z antirefleksnim slojem, ki so lahko tudi z dioptrijo. Računalniški ekran naj bo kvaliteten, z visoko ločljivostjo, veliko gostoto točk in dobro frekvenco osvežitve slike. Svetlost računalniškega ekrana na srednji stopnji in velika kontrastnost med ozadjem in tekstom na samem ekranu je najprijetnejša za oči. Velikost in barva črk naj bosta optimalni, s tem dosežemo udobnejše počutje pri branju,« priporoča Miriam Zagernik Mihelčič, dr. med., specialistka oftalmologije in lastnica zasebna očesna ambulanta Ophtacom v Ljubljani.

Ko je Bog ustvaril človeka in vid, najbrž ni računal na računalnike
V optiki Rugel menijo, da se težave z očmi ob uporabi računalnika pojavijo kot posledica redkega utripanja z vekami. »Ljudje normalno z vekami utripnemo približno 20-krat na minuto, medtem ko pa dalj časa gledamo v računalnik, pa utripnemo samo še 5-krat. Pokati začne solzni film na roženici, kar povzroča različne očesne težave.« V optiki Rugel svetujejo: »Vsi, ki se soočate s tem problemom, obiščite specialista oftalmologa!« Na podlagi pregleda vam lahko optiki izdelajo očala, ki jih individualno prilagodimo posameznikovim potrebam. »V očala za bližinsko delo vgrajujemo stekla, ki zmanjšujejo napetost v očeh in s tem pomagajo vzpostaviti ravnotežje. To pa omogoča boljši vid in komfortno nošenje očal ves dan,« zagotavlja optik Dejan Rugel.

Novost našega življenja – dominantnost računalnikov, o njihovi škodljivosti za oči ni enotnega mnenja
Po besedah specialista oftalmologa, Franca Šalamuna, ni do sedaj nobenega trdnega znanstvenega dokaza, da računalniški monitorji (govorimo o monitorjih s katodno cevjo – CRT monitorji) škodljivo vplivajo na oči. »Intenzivna testiranja v različnih laboratorijih širom po svetu dokazujejo, da monitorji oddajajo zelo malo ali nič škodljivega ionizirajočega sevanja (kot npr. X-žarki) ali neionizirajočega sevanja (kot so UV-žarki) pri normalnih pogojih delovanja. Dejansko je količina UV-žarkov, ki jo oddajajo povprečni monitorji, samo manjši del one, ki jo oddaja navadna fluorescentna žarnica. Študije tako dokazujejo, da je sevanje daleč pod količino, ki je potrebna, da bi lahko povzročila različne bolezni oči (npr. sivo mreno), tudi če smo tej količini sevanja izpostavljeni celo življenje,« zagotavlja Šalamun. Zakaj pa se potem večajo vrste pri okulistih in očesnih specialistih?

Nasveti Mirjam Zagernik Mihelčič, dr. med., pri uporabi računalnika!
– Ne pozabite mežikati in ne buljite v ekran.
– Uporabljajte svetlo ozadje svojega monitorja, neprimerne barve še dodatno utrujajo oči.
– Zameglite luči v prostoru in poskrbite, da ne svetijo direktno na monitor. Svetloba, ki se odbija od ekrana, oči še dodatno moti.
– Uporabljajte “full colour” monitor.
– Vzemite si 15 minut odmora vsake 2 uri.
– Zameglite ostrino monitorja, da odpravite migetanje.
– Pogosto očistite ekran, kajti prah povečuje refleksijo.

Kaj svetujete?
»Če ste kratkovidni (do –3.0 dioptrije), vam priporočam delo na blizu brez očal, saj ste že adaptirani na bližino. Če imate višjo miopijo oz. kratkovidnost, potem vam priporočam, da pri bližinskem delu uporabljate podkorigirana očala, to pomeni, da s takimi očali na daleč ne vidite več dobro. S temi ukrepi boste zelo verjetno zmanjšali napredovanje kratkovidnosti,« svetuje Franc Šalamun, zdravnik in direktor Medicinskega centra. Tisti, ki ste službeno vezani na uporabo računalnika, premislite, koliko ga uporabljate še doma in kako bi domačo uporabo omejili. Če je le mogoče, si dela ne nosite domov. V službi opravite vse, kar je potrebno, doma pa čas aktivno preživljajte vstran od računalnika. Poskrbite za redno aerobno vadbo ali druge načine razgibavanja, da sprostite očesno napetost. Poleg tega vsako elektronsko sporočilo ne potrebuje dolgega odgovora, tudi v vsaki temi na internetnih forumih ni treba sodelovati. Ne pozabite, če so stari čuvali svoje oči, jih moderni čas prefinjeno eksploatira.

Kdaj bo moj zaposlitveni oglas deloval?

V vašem podjetju ste se odločili za oglaševanje vaše nove kadrovske potrebe. Če ste običajno slovensko podjetje, potem bo ta naloga doletela vaš kadrovski oddelek. Toda je to pravi oddelek za to delo?

Zaposlitveni oglas je v prvi vrsti oglas in če želite, da bo deloval, morate razmišljati kot oglaševalec. Kdaj oglas (tudi zaposlitveni) deluje? Takrat, kadar izpolnite 3 pogoje uspešnega oglaševanja:

• Dobra blagovna znamka oglaševalca
• Dobra ponudba oglasa
• Pravi oglasni medij
• Blagovna znamka oglaševalca (delodajalca)

Ko za vaše oglaševano delovno mesto primeren kandidat vidi vaš zaposlitveni oglas, kakšno mnenje ima o vašem podjetju? Se mu zdite privlačen delodajalec, kjer bi bilo fino delati? Ima o vas kot delodajalcu slabo mnenje? Vas sploh ne pozna? Slovenski kadrovski bazen je izredno plitek, najboljši kandidati za izbrana dela že imajo službe. Zamenjali jo bodo (in prišli k vam) le, če bodo verjeli, da jih pri vas čaka boljša služba in boljše delovno okolje. Blagovno znamko delodajalca se vam splača razvijati celo leto, zato da bo takrat, ko šteje – ko iščete novega sodelavca – prišla do izraza.
Ponudba vašega zaposlitvenega oglasa

Ali vaš zaposlitveni oglas vizualno in vsebinsko pritegne kandidate? Ali izgleda kot ponesrečen pamflet s časa komunizma? Zavedati se morate, da kadrujemo v času, ko izbirajo dobri kandidati in ne več podjetja. Z vašim zaposlitvenim oglasom prodajate – prodajate svojo prosto delovno mesto kupcem, primernim iskalcem nove zaposlitve. Če vaš oglas ni informativen, privlačen in če ne vsebuje privlačne predstavitve delovnega okolja vašega podjetja in dobre ponudbe delovnega mesta, ne bo pritegnil najbolj usteznih kandidatov.

Pri Mojem delu smo testirali dva različno privlačna oglasa. Istočasno smo objavili dva vsebinsko enaka oglasa, prvi je bil napisan kot standardni slovenski zaposlitveni oglas – suhoparen tekst, malo podatkov o delu, delovnem okolju in naši ponudbi kandidatom. Drugi pa je bil pripravljen v privlačni grafični obliki, s popolnimi podatki o tem, kaj delo zahteva, kaj ponujamo in v kakšnem delovnem okolju bo novi sodelavec delal. Na drugi oglas smo prejeli 45% več prijav in neprimerljivo boljše prijave kot na prvi oglas.
Oglasni medij

Vaš oglas mora tja, kjer so kandidati. Preprosto. V današnjem času se je drago zanašati samo na en medij, tudi primerni kandidati se ne. Informacije pridobivajo iz različnih kanalov, tiska, interneta, profesionalnih skupnosti, zato naj bo tudi vaš oglas distribuiran na več mest. Zaposlitveni oglas za IT profesionalca na dobro obiskanem spletnem IT portalu vam lahko prinese veliko boljši efekt kot drag oglas v dnevnem časopisju.

Za dober učinek vašega zaposlitvenega oglasa torej poskrbite, da potencialni kandidati lahko v vsakem trenutku najdejo dobro predstavitev vašega podjetja kot delodajalca na internetu ali v ustreznih kariernih materialih. Vključite zavezanost podjetja v ustvarjanje privlačnega delovnega okolja v svoje korporativno oglaševanje. Trud se vam bo poplačal, ko boste v pravih medijih objavili vaš zaposlitveni oglas.

Vodje

Predstavljamo vam Bogdana in Marijana Pušnika, človeka, katerih priimka ste enaka povsem po naključju. Čeprav sta dejavna na povsem različnih področjih, pa gre za zelo zanimiva človeka in dve zanimivi karieri, ki ju je zaznamovalo predvsem vodenje posameznikov do skupnega uspeha. Bogdan Pušnik je ustanovitelj in lastnik lastne borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik, Marijan Pušnik pa je uspešen nogometni trener, ki se trenutno poskuša tudi v vlogi športnega direktorja. Preberite.

Bogdan Pušnik, Medvešek Pušnik:
Fokusirajte se na cilj, do njega boste prišli s poštenim in trdim delom. Zavedajte se, da boste na dolgi rok vedno najboljši v tem, kar najbolje znate.

Kariera
Bogdan Pušnik si je že v osnovni in srednji šoli ter v času študija želel biti finančno neodvisen. Vedno si je želel še sam zaslužiti nekaj več, kot potrebuješ za normalno življenje. Hitro je ugotovil, da si ob delu plačan na uro in kaj hitro dosežeš mejo, preko katere ne moreš. Najprej je delal kot čistilec, kasneje kot kurir v enem podjetju, ki se je ukvarjalo s financami. Za to družbo je takrat na računalniku Commodore 128 uredil celotno poslovanje, napisal je algoritem, prijatelj pa je vso zadevo odlično sprogramiral. V tem podjetju je naredil izpit za borznega posrednika, vse kot študent. Kasneje je z bratom ustanovila podjetje, ki je kupilo sedež na ljubljanski borzi. V novem podjetju je imel 50-odstotni delež. Takrat se je srečal z gospodom Mirom Medveškom in skupaj s svojim in njegovim bratom ustanovil podjetje Mibex Portfolio, ki se je ukvarjalo z borznim posredovanjem in upravljanjem premoženja. Čez čas se je podjetje preimenovalo v Medvešek Pušnik. V nadaljevanju so se njihove poti razšle, brata Medvešek sta iz družbe najprej izstopila poklicno, kasneje pa sta prodala tudi svoje delnice.

Zanimivo
Razloge za svoj uspeh Bogdan Pušnik vidi v okolju, čeprav svojega uspeha ne povezuje s procesom lastninskega preoblikovanja v Sloveniji, saj so na certifikatnih delnicah naredili relativno malo posla. Večji del uspeha vidi v tem, da so vedno gradili odnos do strank, v gradnji pozitivnega imidža in v tem, da so bili ciljno usmerjeni v borzno upravljanje in upravljanje premoženja. Seveda sedaj širijo področje delovanja in upravljajo tudi vzajemne sklade. Meni, da moraš z isto usmeritvijo iti tudi skozi težke časa, saj tudi takrat ne smeš spreminjati svoje usmeritve. Temu bi lahko rekli tudi vztrajnost, v finančnem svetu pa je po Pušnikovem mnenju osnovni pogoj poštenost. Poudarek mora biti na zaupanju strank, veljati mora pregovor Moja beseda je moja obveza. Čas za družino, kariero in hobije usklajuje predvsem s pomočjo zelo dobrih sodelavcev in s tem, da ima družino na prvem mestu. V življenju ti ostanejo le otroci in partner ter odnos, ki ga neguješ skozi leta. Seveda pa pride tudi do težav pri usklajevanju in je potrebna potrpežljivost ter razumevajoč partner. Nekaj časa si za družino vzame že zjutraj, ko manjšo hčer pospremi v vrtec. Domov prihaja okrog 18. ure, vikendov si ne pusti vzeti. V določeni meri združuje hobije in službo, skupaj igrajo odbojko, včasih kak hobi stlači v svoj urnik namesto kakšnega poslovnega kosila.

Razmišljanje
“Menim, da imam v sebi nekaj dominantne, vodstvene žilice, čeprav ne vem, po kom sem jo podedoval. To žilico sem kar dobro razvil ob raznih dejavnostih, zelo veliko sem delal kot gorski vodnik, bil sem inštruktor za hojo v hribe, kjer je veliko skupinske dinamike, kjer moraš veliko motivirati. Ni skrivnost, da sem obiskoval Splošno srednjo vojaško šolo v Ljubljani, kjer je bilo kar veliko poudarka na disciplini, vodenju, kibernetiki in podobnem. Naučil sem se prijemov, ki niso toliko motivacijski, pridejo pa prav v primeru krize ali težav. Moj stil vodenja je precej demokratičen, sem sposoben delegirati, res pa je, da od sodelavcev in sodelavk, ki jih zelo natančno izberem, veliko pričakujem. Na vodilnih položajih pri nas je izredno malo fluktuacije. Delati z ljudmi je težko, delati z ljudmi, ki pa so enako ali pa še bolj izobraženi, pa je mogoče še težje. V tem uživam, kako pa me vidijo sodelavci, pa je potrebno vprašati njih.”
“Precej hitro, že po prvem ali drugem kontaktu, prepoznam nesposobnega in neperspektivnega človeka. Govorim o celoviti osebnosti in o tem, ali bi se ujel v naši ekipi. Sem se že zmotil, a redko. Velikokrat se o kandidatih pogovorim s svojo ženo. Za te stvari ima izjemen občutek. Četudi neke osebe sploh ne sreča, če ji o tej osebi povem določeni stvari, se še ni ni zmotila. Pri nas ne pričakujemo, da bodo k nam prišli do potankosti izpopolnjeni ljudje, ki jih samo privijemo kot žarnico. Pričakujemo sposobne in komunikativne mlade ljudi.”
Marijan Pušnik, nogometni trener, NK Maribor:
Najboljši karierni nasvet: iskrenost, poštenost, vztrajnost, ljubezen in veselje do dela, ki ga opravljaš, pa uspeh ne more izostati.

Kariera
Marijana Pušnika je kot večino njegovih prijateljev nogomet okužil izredno hitro in tako se je že leta 1968 pridružil organizirani vadbi pri Nogometnem klubu Ojstrica Dravograd. Po prestopu v NK Fužinar iz Raven na Koroškem, igranju za NK Rudar iz Velenja, težjem zlomu noge in zaradi študija na Pedagoški akademiji v Mariboru je začasno prekinil z igranjem nogometa in ga potem nadaljeval v letih 1983 – 1990 v Ojstrici Dravograd. Leta 1991 je prestopil v Avstrijo, kjer je igral in treniral moštvo do leta 1993, ko je zaradi težje prometne nesreče in posledic po njej moral prekiniti z aktivno igralsko kariero. Ob študiju je pričel s treniranjem mlajših selekcij, kasneje pa tudi članske ekipe. Opravil je vse trenerske izpite, lahko se pohvali tudi s šolanjem na Fakulteti za šport, kjer si je pridobil naziv višji nogometni trener. V letu 1993 je ustanovil Nogometno šolo Dravograd, ki jo je uspešno vodil vse do leta 2000. V tem času je eno sezono treniral tudi prvoligaško ekipo Korotan iz Prevalj ter drugoligaša Dravograd popeljal v prvo ligo. Leta 2000 je prevzel vodenje NK Publikum iz Celja, kjer je ostal vse do leta 2004, ko je osvojil drugo mesto v prvenstvo in pokalu. V naslednji sezoni je treniral klub SC Parsagard iz Irana, kjer si je pridobil ogromno izkušenj. V sezoni 2006/2007 je za dve leti podpisal pogodbo kot trener in športni direktor z NK Maribor, kjer je v tretjem predkrogu pokala “intertoto” premagal špansko ekipo Villarreal.

Zanimivo
V dosedanji karieri se je ukvarjal predvsem z nogometom, v njem pa opravljal tri funkcije. Povprašali smo ga, kakšna je pravzaprav razlika med vodenjem ekipe, nogometne šole in tem, da si športni direktor. Marijan Pušnik odgovarja: “Vse tri funkcije imajo veliko značilnosti, ki so si podobne in v nogometu gredo skupaj. Seveda ima vodenje članskega prvega moštva čisto posebne značilnosti, kot so: sposobnost vodenja in strokovno pravilno delo, velika odgovornost, adrenalin, pritiski medijev, publike, vodstva ter vsi pozitivni in negativni občutki, ki ob tem nastajajo. Vodenje nogometne šole je bilo zame zmeraj užitek in nekaj najlepšega, saj gledati fanta, ki neuk začne, in potem spremljati njegov napredek in razvoj skozi vsa ta leta do članskega nogometaša – to je tisto, kar me kot človeka in trenerja veseli in osrečuje in mi daje pozitivno energijo za nadaljnje delo. Športni direktor je nadgradnja obeh teh predhodnih zaposlitev, ki jima je potrebno dodati sposobnost vodenja in športnega menedžerstva, ki ima čisto svojo specifiko. Tisti, ki ne pozna zakonitosti vzgoje in izobraževanja mladih športnikov nogometašev, tisti, ki ne pozna utripa slačilnice, ki nima dolgoletnih izkušenj kot trener ali igralec, ki ne pozna ‘zakulisja’ v nogometu, dela športnega direktorja ne more opravljati.”

Razmišljanje
“Uživam v delu z ljudmi, saj se ob tem stalno še dodatno učim in napredujem. Ta proces se nikoli ne konča. Rad rečem, da sem res za vsak sivi las na glavi pametnejši in izkušenejši – če se malce pošalim, pa te sive lase največkrat dobim zaradi igralcev oziroma ostalih ljudi v nogometu. Res pa je, da enega brez drugega ne bi bilo. O tem, kakšen vodja sem, naj raje spregovorijo drugi, sam sebe ne bi želel ocenjevati. Vem leto , da imam še ogromno rezerv in možnosti za napredovanje na vseh področjih svojega dela. Služba mi je res tudi hobi in zadovoljstvo. S tem se rad pohvalim, zavedam se, da če ne bi bilo tako, bi res bilo izredno težko. Žal v zadnjih letih največ trpita žena Darja in hčerka Neža, ki pa sta mi v izredno pomoč, saj svoj urnik prilagajata mojemu in tako le nekako uskladimo svoje interese, termine in skupno druženje.”

” Sposoben je zame tisti človek, ki svoje delo opravlja z ljubeznijo, rezultati njegovega dela pa zadovoljujejo in veselijo njega samega in tudi druge, ki jim njegovo delo seveda ne sme škoditi.”

Računalnik – najboljši poslovni prijatelj

Živimo v času, ki ga je zaznamovala računalniška revolucija. Pred dobrim desetletjem si lahko na prste preštel vse uporabnike PC-jev. Ta trend se je korenito spremenil in dandanes lahko zatrdimo, da je računalnik postal nepogrešljiv vsakdanji pripomoček, predvsem nepogrešljiv za poslovneže. Svetovni splet je postal središče komuniciranja, zabave in sodobnega poslovanja. Računalniške »recepte« je z nami delil pionir slovenskega interneta in vodja superračunalniškega centra na Inštitutu Jožef Štefan, mag. Mišo Alkalaj.

M.D.: Računalniki so »hitro pokvarljivo blago«, saj zaradi hitrega razvoja tehnologije hitro zastarajo. Kaj bi svetovali podjetjem, ki se odločajo za nakup računalniške opreme? Kaj naj jih vodi pri odločitvi?
Mišo Alkalaj : »Današnji računalniki so v resnici presenetljivo vzdržljivi, dejansko ‘zastara’ programska oprema, predvsem Microsoftova. Vsaka nova izvedenka Oken zahteva več diskovnega prostora, več pomnilnika, močnejši procesor, pri tem pa pravzaprav ne nudi nobenih zares koristnih novosti. Če hočemo na naš računalnik naložiti kak novi program ali celo komunicirati z drugimi, moramo namestiti najnovejša Okna – in zato seveda tudi kupiti nov, zmogljivejši računalnik, pa čeprav stari še brezhibno deluje. Velja si samo ogledati specifikacije za nove Windows Vista – http://arstechnica.com/news.ars/post/20060614-7060.html . Iz te pasti se je zelo težko izviti.«

M.D.: Kaj torej svetujete podjetjem, ki kupujejo nove računalnike, na kaj na bodo pozorni?
Mišo Alkalaj: »Podjetja, ki hočejo pri računalništvu kaj prihraniti, naj predvsem ne premišljajo o nakupu opreme – premišljajo naj o nabavi računalniške podpore, torej kakšne informacije in obdelave zares potrebujejo. Kdor si lahko privošči vzpostavitev informacijskega sistema ‘od nič’, bo dolgoročno prišel ceneje skozi, če bo že v začetku zahteval informacijsko okolje na osnovi odprtokodnega operacijskega sistema ter programja, in prenosljive, od posameznih proizvajalcev neodvisne (»vendor independent«) rešitve. Predvsem pa naj kupci ne nasedajo prodajalcem, ki jih vsako leto prepričujejo, da potrebujejo sodobnejši sistem: dokler strojna oprema deluje in daje informacijski sistem take podatke, kot jih za vodenje podjetja potrebujemo, je zadosten; redno ‘posodabljanje’ informacijskega sistema je dejansko dražje kot občasna nabava novega.«

M.D.: Kaj je bolje – prenosni ali namizni računalniki? Kaj se bolj splača? Prednosti, slabosti za podjetja, za posameznike, poslovneže?
Mišo Alkalaj: »’Namizni’ računalnik ima tipično večje ohišje z zmogljivejšimi ventilatorji, torej manj problemov s hlajenjem; vanj lahko vgradimo hitrejše in zmogljivejše diske, več pomnilnika … In še precej cenejši je od enako kakovostnega prenosnika. Ampak žal je v današnjem svetu potreba ali moda, da nosi poslovnež ves svoj informacijski sistem s seboj – in potem je prenosnik žal draga, a neizogibna rešitev. No, pa še statusni simbol je.«

M.D.: Virusi in vdori v sisteme lahko povzročijo ogromno škodo. Nedolgo tega so tudi po Sloveniji »strupeni črvi« vdirali v računalnike in razžrli vsebino. Kako se zaščititi?
Mišo Alkalaj: »Dobra zaščita je kontinuiran proces, ki si ga majhna podjetja ne morejo privoščiti. Zahteva precej strojne in programske opreme, predvsem pa namenske strokovnjake, ki se ukvarjajo le z varnostjo. Za manjše uporabnike bi morali varnost zagotoviti ponudniki internetnih priključkov, a žal se ne trudijo preveč: ‘gole’ usluge se še preveč dobro prodajajo, združevanje internetnih ponudnikov pa ustvarja monopole, ki se jim ni treba truditi s kakovostnejšim servisom.«

M.D.: Kakšni so trendi za prihodnost? Kakšne računalnike lahko pričakujemo v naslednjih petih, desetih letih?
Mišo Alkalaj: »Nekatere analize kažejo, da se računalniška industrija sooča s podobnimi problemi kot proizvajalci in ponudniki mobilne telefonije. V popularnih revijah in na sejmih telekomunikacijske opreme vidimo vedno nove telefone z vse več funkcijami, s fotoaparatom, televizorjem, predvajalnikom MP3, z avtomatom za kavo …; a hkrati ankete kažejo, da si želi večina uporabnikov manj funkcij – da si želijo le večji telefon z večjimi, dobro berljivimi tipkami in daljšo življenjsko dobo. Zaenkrat industriji z veliko vsiljive reklame še uspeva prodajati vedno bolj zapletene naprave, predvsem zaradi prestiža. Pri računalnikih je podobno, samo da ‘potrebo’ po večjih zmogljivostih vsiljujejo predvsem operacijski sistemi in igrice. Dejansko gre za konflikt med željo proizvajalcev, ki bi nam čim pogosteje prodali nov računalnik ali mobilni telefon, in realnimi potrebami uporabnikov, ki bi jim bolj koristil vzdržljiv računalnik (ter enostavnejši ‘mobi’) in stabilnejše programje.«

M.D.: In kdo, menite, bo zmagal?
Mišo Alkalaj: »Jaz si v tej vojni ne bi upal napovedati, kdo bo zmagal. A če bi slučajno zmagala pamet, bi prevladali računalniki (in mobilni telefoni) po načelu ‘manj je več’. V tej smeri bi morali pričakovati nove semantične tehnologije (pri katerih še ni povsem jasno, kako naj bi bile implementirane), boljšo vizualizacijo in večjo mobilnost uporabnika (ne le v smislu brezžičnih priključkov).«

M.D.: Kakšen razvoj interneta pričakujete v naslednjih letih?
Mišo Alkalaj: »Poglavitno vprašanje razvoja interneta v naslednjih 5 – 10 letih ni, koliko bo uporabnikov, kakšne prenosne hitrosti bo omogočal ali kakšni servisi bodo na razpolago. Kritično vprašanje je, v kolikšni meri si bodo uspeli državni organi prisvojiti nadzor nad internetom in v kolikšni meri se bo ‘sprivatiziral’ v roke nekaj nadnacionalnih korporacij. Najbolj zanimive tehnologije – in tudi najbolj ključne za bodočnost interneta – so zato tiste, ki zagotavljajo več zasebnosti in otežujejo vsiljivo komercializacijo.«

M.D.:V kakšnem času lahko pričakujemo pokritost Slovenije z brezžičnim internetom?
Mišo Alkalaj: »Zakaj bi pa to sploh hoteli početi? Da bodo preprodajalci računalniške opreme več zaslužili? Brezžični mrežni dostop nedvomno ima svoje aplikacije v specifičnih okoljih, ni pa nadomestek za dober kabelski priključek: dostop je počasnejši od optičnega, varnostni problemi so za nekaj redov velikosti hujši, nobene uporabne prednosti ne prinaša – samo modernejši je, kar koli že to pomeni. Jaz bi si raje želel, da bi vzpostavili državno infrastrukturo optike, ki bi brezplačno privedla širokopasovni dostop v vsako stanovanje – to bi zares spodbudilo razvoj domačih servisov in tehnologij.«

M.D.: Kaj pa mislite o karieri računalničarjev pri nas in v tujini? Kje je več možnosti in ali vidite, da je študij na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo pametna naložba?
Mišo Alkalaj: »Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo se je preoblikovala v dve: za elektrotehniko ter računalništvo in informatiko. Ne vem kaj dosti o kakovosti študija na Fakulteti za računalništvo in informatiko, moram pa priznati, da skorajda ne poznam vrhunskega računalniškega strokovnjaka, ki bi svoje sposobnosti pridobil na FRI. Računalništvo se razvija z norim tempom in kdor hoče biti na vrhu, se mora stalno izobraževati sam, predvsem pa delati v panogi, na tehnološko zahtevnih projektih. Nedvomno pa bo informatika vsaj še naslednjih 10 – 20 let deficitarna panoga in dobrim računalnikarjem ne bo težko najti službe.«

Misel mag. Alkalaja:

“Nedvomno bo informatika vsaj še naslednjih 10 do 20 let deficitarna panoga in dobrim računalnikarjem ne bo težko najti službe.”